Stroški za otroka po ločitvi: kaj krije preživnina in kako si razdelita ostalo

Denar je po izkušnjah svetovalcev in sodišč najpogostejši povod za spore med staršema, ki ne živita več skupaj. Ne zaradi zneskov samih, ampak zato, ker je dogovorjena običajno samo preživnina, življenje pa vsak mesec prinese še kaj, česar odločba ne omenja: šolo v naravi, zobni aparat, smučarsko opremo, rojstnodnevno darilo za sošolca.

Ta zapis razčleni obe plasti: kaj preživnina sploh je in kaj naj bi krila, ter kako se pametno dogovoriti za stroške, ki padejo mimo nje.

Kaj preživnina je in kaj naj bi krila

Preživnina je mesečni znesek, ki ga starš, pri katerem otrok ne živi pretežno, prispeva za otrokovo preživljanje. Družinski zakonik ne pozna formule ali tabele: višina se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev, za vsako družino posebej.

Zakonik pri tem našteje, kaj naj preživnina zajema: stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha in razvedrila ter drugih posebnih potreb otroka. To je široka definicija, in prav njena širina je razlog za večino nesporazumov: en starš razume, da so s preživnino poravnani vsi otrokovi stroški, drugi pričakuje, da se večji izdatki delijo posebej.

Višino preživnine lahko določi sodišče, lahko pa se starša o njej sporazumeta. Sporazum o preživnini je mogoče skleniti tudi v obliki izvršljivega notarskega zapisa, kar mu da enako težo kot sodni odločbi. Enkrat letno se preživnine uskladijo z rastjo cen: koeficient objavi pristojno ministrstvo, uskladitev pa velja samodejno, brez novega postopka.

Stroški, ki v praksi padejo mimo preživnine

Na papirju preživnina krije vse. V praksi pa se spor skoraj nikoli ne vname ob mesečnih položnicah, ampak ob enkratnih in sezonskih izdatkih. Vzorec je vedno enak: strošek je večji, prišel je nenapovedano in nihče ni vnaprej rekel, kdo ga nosi.

Pojem "posebni stroški" v zakonu ne obstaja kot kategorija s tarifo. Zato je edino zanesljivo tisto, kar starša izrecno zapišeta: kateri stroški se štejejo za skupne, po kakšnem ključu se delijo in do kdaj se povrnejo.

Trije modeli delitve, ki delujejo

Na pol

Najenostavnejši ključ: vsak skupni strošek se deli 50/50. Deluje, kadar sta dohodka staršev primerljiva. Kadar nista, model tiho ustvarja zamero, ker enak znesek za enega pomeni bistveno več kot za drugega.

Po razmerju dohodkov

Vsak starš prispeva delež, ki ustreza razmerju dohodkov, na primer 60 : 40. Model je najbliže logiki zakonika, ki zmožnosti staršev izrecno upošteva. Zahteva le, da se o razmerju enkrat odkrito pogovorita in ga na kakšni dve leti preverita.

Skupni otroški sklad

Vsak starš mesečno položi dogovorjen znesek na skupni namenski račun, iz katerega se plačujejo vsi dogovorjeni skupni stroški. Prednost: posamezni nakupi ne terjajo obračunavanja, ker je denar že skupen. Slabost: račun je treba odpreti, polniti in enkrat letno pregledati.

Kako se modeli obnašajo v praksi, pokaže isti račun skozi vse tri. Šola v naravi stane 186,00 €. Na pol: vsak starš plača 93,00 €. Po razmerju dohodkov 60 : 40: eden 111,60 €, drugi 74,40 €. S skupnim skladom: položnica se plača z računa, ki sta ga oba polnila že vse leto, in ta mesec ni nobenega obračunavanja.

Pravila, ki preprečijo večino sporov

• Prag soglasja. Nakupi nad dogovorjenim zneskom, na primer 40,00 €, se pred plačilom uskladijo. Pod pragom vsak odloča sam v svojem času z otrokom.
• Račun ali potrdilo, vedno. Ne zaradi nezaupanja, ampak zato, ker spomin po treh mesecih ne razsodi ničesar.
• Obračun enkrat mesečno. Sprotno terjanje vsakega zneska izčrpa oba. En pregleden mesečni obračun je dovolj.
• Zapisano, kaj gre iz preživnine. En stavek v dogovoru, na primer da preživnina krije vsakdanje potrebe, večji izdatki pa se delijo po ključu, prihrani sto razprav.

Prav ta del je razlog, da smo pri gradnji aplikacije DvaDoma stroške vezali na otroka in na oba starša hkrati: vsak vpisan strošek z zneskom in delitvijo vidita oba, obračun pa se izračuna sam, vedno iz istih podatkov. Kdo je kaj založil, ni več stvar spomina.

Ko dogovarjanje ne deluje

Če se o preživnini ali delitvi stroškov ne moreta sporazumeti, je prvi korak predhodno svetovanje na centru za socialno delo, kjer strokovni delavec pomaga do dogovora in opozori na možnost mediacije. Če dogovora ni, o preživnini odloči sodišče, ki jo lahko pozneje ob spremenjenih okoliščinah tudi zviša ali zniža.

Kadar zavezanec določene preživnine ne plačuje, sta na voljo izvršba in nadomestilo preživnine, ki ga otroku izplačuje javni preživninski sklad, kadar zavezanec obveznosti ne izpolnjuje tri mesece zapored ali neredno. Pogoje in zneske objavlja sklad, povezava je med viri na dnu zapisa.